Cerkvena zloraba 11. poglavja
Običajno pride do stečajnega postopka v smislu 11. poglavja ameriškega stečajnega zakona takrat, ko neka organizacija pride v položaj, da je zaradi dolgov ogrožen njen obstoj. S pomočjo stečajnega sodišča se npr. podjetje reorganizira, upnikom v določenem času plača del terjatev (ostali del terjatev se odpiše), obdrži določen del sredstev in posluje naprej. Na ta način se prepreči stečaj in ponavadi upniki dobijo več kot pa če bi šla organizacija v stečaj. Bistveno pri vsem tem je, da organizacija nima dovolj sredstev, da bi pravočasno plačevala svoje obveznosti, s čimer bi se izognila omenjenemu postopku.
Katoliška cerkev govori o solidarnosti, tudi papeža so polna usta solidarnosti. Solidarnost pomeni tudi medsebojno pomoč in sodelovanje. Zato je zatekanje ameriških škofij pod dežnik 11. poglavja zloraba prava, saj je katoliška cerkev v ZDA zelo bogata, ima namreč premoženje, vredno več sto milijard dolarjev, in zato z lahkoto poplača vse zahtevke, ki jih še bodo postavile žrtve spolnih zlorab s strani klera in redovnikov. Če neka škofija nima dovolj sredstev za poplačilo zahtevkov, bi ji morali priskočiti na pomoč drugi deli katoliške cerkve v ZDA ali pa iz ostalega sveta. To izhaja vsaj iz načela solidarnosti, ki ne obsega samo pomoči škofijam, temveč je to v bistvu tudi pomoč žrtvam, saj one tako dobijo odškodnine. Toda tega ni. Zato je cerkvena solidarnost samo puhlica in nič drugega, je samo piar poteza, poteza za izboljšanje cerkvene podobe v javnosti. Enako velja za papeževo govorjenje o solidarnosti. Papež je močan na besedah, šibak pa na dejanjih. In to namerno, kajti njegov cilj je, da vse ostane čimbolj po starem. Vsaka reforma v pozitivno smer, npr. preglednost financ ali drugih cerkvenih dejanj, namreč slabi cerkev. »Moč« cerkve je namreč tudi v njenih skrivnostih. Po dejanjih jih boste spoznali, je dejal Jezus. Seveda to velja tudi za cerkev in njenega »svetega očeta«.
Stečajni postopek v smislu 11. poglavja v bistvu ščiti cerkev oz. njene škofije in ne žrtev. Ščiti zločince. Glede na izjemno cerkveno bogastvo in katoliško načelo solidarnosti bi moralo ameriško sodstvo zavračati cerkvene predloge glede stečaja, saj ima, kot že navedeno, cerkev dovolj sredstev za poravnavo zahtevkov in nemoteno poslovanje. Žrtev je v bistvu oškodovana, saj v tem postopku dobi manj, kot bi dobila, če bi stekel redni odškodninski postopek. In v tem oškodovanju žrtev sodeluje tudi ameriško pravosodje, torej del države.
Končano.
