V knjigi Sur la terre comme au ciel (stran 64), gre za knjigo pogovorov med  kardinalom Bergogliem in judovskim rabinom Abrahamom Skorko, papež govori o pedofilskih duhovnikih. Zapisal je, to se ni nikoli zgodilo v njegovi nadškofiji. Toda, ali je to res?

Neki novinar se je sestal s skupino žrtev pedofilskih duhovnikov iz škofije Buenos Aires, kjer je bil Bergoglio nadškof in ordinarij. Papeža oz. takratnega nadškofa so na to opozorili. Žrtve pravijo, da je laž, da se to ni nikoli zgodilo v nadškofiji Buenos Aires. Žrtve so hotele stopiti v kontakt s papežem Frančiškom, ko je bil še nadškof, vendar niso dobile odgovora. Sprejema svetovne zvezdnike, njim pa ni poslal niti pisma, da mu je žal, so tudi besede žrtev. To je pač klerik. Predstavnik boga, seveda boga podzemlja in ne nebes!

Komu je verjeti: žrtvam pedofilskih duhovnikov ali kleriku z imenom Bergoglio? Odgovor je jasen! Kdo bo verjel nekomu, ki je sodeloval z argentinsko vojaško hunto? Hunto, ki je pobila tisoče in tisoče ljudi. In s tem poteptala Jezusov pazifizem. Kdo bo verjel nekomu, ki je pomagal pedofilskemu škofu! Ali tistemu, ki je za enega najožnejših sodelavcev imenoval kardinala, obtoženega pedofilije! Ali tistemu, ki ima ali je imel med svojimi najožnejšimi sodelavci polno sumljivih tipov!

Tudi za cerkvenega svetega očeta veljajo Jezusove besede: »Nič ni namreč skrito, kar se ne bi razodelo, in nič zakrito, kar se ne bi spoznalo in prišlo na dan.« (Lk 8,17) Resnica prej ali slej zmaga. Laž ima kratke noge. Seveda velja to tudi za cerkev. Njene laži so vedno bolj vidne.