Neodvisna komisija, ki preiskuje spolne zlorabe duhovnikov v portugalski katoliški cerkvi, je sporočila, da je bilo po njenih ocenah od leta 1950 skoraj 5.000 mladoletnih žrtev spolnih zlorab. Toda ta številka le vrh »ledene gore«, saj naj bi bilo pedofilije bistveno več, kar je potrdil tudi koordinator komisije Pedro Strecht. Kleriki in laiki naj bi torej zlorabili mnogo večje število mladoletnikov. Velika večina primerov je že zastarala, 25 pa so jih predali policiji, ki je že sprožila več preiskav. Eden od teh primerov je primer 43-letne ženske, ki trdi, da jo je pri 17 letih, ko se je pripravljala na vstop med nune, med spovedjo posilil duhovnik. Napadalca je po več letih prijavila cerkvenim oblastem, ki pa naj bi zgolj posredovale njeno pritožbo v Vatikan, od koder ni prejela odgovora.

V poročilu je navedeno, da so duhovniki predstavljali približno 77 odstotkov pedofilov, večina žrtev pa so bili moški in da so se zlorabe dogajale na različnih lokacijah, od semenišč, cerkva, spovednic in celo verskih šol. Obtožbe o zlorabah so vključevale ljudi iz različnih okolij in vseh regij države, vključno s portugalskimi državljani, ki živijo v tujini v državah Afrike, Evrope in obeh Amerik. Komisija je v poročilu tudi navedla, da so raziskovalci skupine za zgodovinske raziskave (GIH) poleg opravljenih intervjujev dobili dostop do arhivov portugalskih škofij in verskih ustanov, da bi analizirali dokumente, povezane s spolnimi zlorabami mladoletnikov v obdobju 1950-2022.

Po zbranih podatkih je bila večina prijavljenih žrtev moškega spola, večina otrok pa je bila zlorabljena med 10. in 14. letom starosti, v povprečju pa so bili stari le 11 let. Zlorabe so vključevale vse od dotikanja, masturbacije, oralnega in analnega seksa, spolne penetracije, verbalnih namigovanj in v nekaterih primerih tudi otroške pornografije. Sedem žrtev spolnih zlorab klera storilo samomor.

Pod soncem torej nič novega. Iz države v državo enak rezultat neodvisnih preiskav cerkvene pedofilije. Veliko število žrtev in kleriških storilcev. In seveda načina, kako se je cerkev odzvala na spolne zlorabe svojih članov. Kot je zapisala komisija, so bile zlorabe med 50. in 70. leti prejšnjega stoletja večinoma prikrite, saj je bil glavni interes cerkvenih oblasti zaščititi dobro ime cerkve v javnosti. Komisija še pravi, da medtem ko pozornost do trpljenja žrtev na splošno ni bila prednostna naloga cerkvenih uradnikov ali preventivnih ukrepov, ko so bile prijavljene zlorabe, se v zadnjih letih zdi, da je prišlo do preobrata. Vprašanje, ali je res v zadnjih letih prišlo do preobrata? Res je cerkev sprejela mnogo dokumentov v zvezi s pedofilijo, izrekla veliko število besed o obsojanju tega pojava, kjer prednjači cerkveni šef Frančišek, se kaj drugega bistvenega ni zgodilo. Še posebej ne iz iskrene volje cerkve za spremembe, večina storjenega je bila zaradi pritiska javnosti in deloma države.