Predlogi za preprečitev cerkvene pedofilije
Obstajata vsaj dva subjekta, ki sta dolžna zaščititi otroke in delovati v njihovem interesu. To sta država in starši. Med drugim morajo obojni zaščiti otroke pred spolnimi in drugimi zlorabim s strani klerikov in laikov katoliške cerkve.
Ukrepi države za zaščito otrok pred cerkvenimi zlorabami
Po ustavi je tudi država dolžna delovati v interesu otrok, zaradi česar jih mora zaščititi, če so kakor koli ogroženi. Krst dojenčkov in spolne ali druge zlorabe otrok, ki jih storijo katoliški kleriki, hudo ogrožajo otroke. Zato mora država stori vse, da zaščiti otroke pred temi nevarnostmi. Cerkvene zlorabe otrok so sistemskega značaja, zato bi morala tudi država sistemsko zaščititi otroke. Ukrepi, ki bi jih lahko država uvedla, da zaščiti otroke pred spolnimi in drugimi zlorabami katoliških klerikov, bi lahko bili:
- prepoved krsta dojenčkov in drugih otrok, kar bi zmanjšalo stik otrok z duhovniki, saj ne bi bilo verouka in mnogih drugih dogodkov, kjer bi se skupaj nahajala sama otrok in klerik (znani cerkveni kritik in teolog dr. Hubert Mynarek svetuje, da naj otroci ne bi imeli nikakršnega stika z duhovnikom);
- prepoved ministriranja pred polnoletnostjo;
- ukinitev zastaranja za civilnopravne zahtevke za odškodnino in pregona kaznivih dejanj ter izvršitve sodb, ki se nanašajo na spolne zlorabe klerikov. Cerkev je namreč s prikrivanjem pedofilskih primerov namerno igrala na zastaranje teh zločinov;
- uvedba posebnega roka po vzoru nekaterih ameriških zveznih držav, v katerem lahko žrtve vložijo prijave zoper klerike, ki so sicer že zastarale zaradi splošnega zastaralnega roka glede pedofilije;
- uvedba takšne izrecne pravne ureditve, po kateri bi škofija odgovarjala za dejanja svojih duhovnikov glede spolnih in drugih zlorab in bi bila dolžna poravnati odškodnino, podobno kot je to v ZDA;
- državno plačilo odškodnine za spolne zlorabe otrok, nato pa jo izterja od cerkve oziroma škofije. Država ima namreč pri cerkvenih spolnih zlorabah velik delež, saj je dopuščala cerkvena prikrivanja;
- ustanovitev pooblaščenca države, na katerega bi se lahko obrnile žrtve cerkvene pedofilije;
- uvedba registra cerkvenih pedofilov, da bi bili otroci oziroma starši že vnaprej opozorjeni na nevarnosti;
- predhodno policijsko preverjanje preteklosti vseh tistih klerikov, ki bi imeli stik z otroki glede njihovega odnosa do otrok;
- prepoved vseh cerkvenih dejavnosti v organizacijah, povezanih z otroki, predvsem v šolah in vrtcih;
- prepoved državnega financiranja cerkvenih dejavnosti, ki se povezane z otroki;
- zakonsko obveznost duhovnikov in škofov, pod grožnjo sankcij, da morajo o vsakem sumu spolnih ali drugih zlorab otrok s strani klerikov takoj obvestiti civilno oblast;
- dosmrtna prepoved približevanja otrokom za tiste duhovnike, ki so bili obsojeni oziroma obtoženi pedofilije;
- opazovanje lokalnega duhovnika in sporočanje sumov o njegovi spolnih zlorabi otrok pristojnim državnim organom.
Zelo pomembno bi tudi bilo, da bi država zahtevala od cerkve, da iz svojega nauka oziroma religioznih besedil izbriše vse tiste določbe, ki so v škodo otrok in ki so ideološka podlaga za katoliško pedofilijo. Če cerkev na to ne bi pristala, bi država te določbe proglasila za protiustavne in nezakonite oziroma bi prepovedala delovanje cerkve, dokler ta iz svojega nauka ne izbriše vseh otrok ogrožajočih določb.
Ustanovitev posebne preiskovalne komisije
Za nazaj bi bilo treba po vzoru Irske, Avstralije in drugih ustanoviti posebno neodvisno preiskovalno komisijo z velikimi pooblastili in preiskati vse sume cerkvene pedofilije. Obstaja namreč velika »črna pika«, saj je bilo v javnosti znanih civilnih kazenskih postopkih obravnavanih samo nekaj pedofilskih duhovnikov, pedofilskih primerov pa je bilo bistveno več. Samo civilna iniciativa Dovolj.je je v letu 2019 prejela okoli 40 prijav spolnih zlorab, ki so jih storili kleriki, kar je bistveno več od uradnih cerkvenih številk glede cerkvene pedofilije. Te je v cerkvenih vrstah še mnogo več. Iz tega bi bilo mogoče zaključiti, da je katoliška cerkev kar nekaj spolnih zlorab otrok prikrila civilni oblasti Republike Slovenije. Duhovnike je tako rešila pred državnim kazenskim postopkom in mogoče pred zaporom. Skrivanje zločincev je tudi zločin in kaznivo dejanje.
Ukrepi staršev za zaščito otrok pred cerkvenimi zlorabami
Za svoje otroke nosijo starši veliko odgovornost. Dolžni so delovati v največjo korist otrok. Ukrepi, ki bi jih lahko izvedli starši, da bi zaščiti otroke pred spolnimi in drugimi zlorabami katoliških klerikov, bi lahko bili:
- opustitev krsta otrok, otrok se naj sam odloči za krst, ko bo polnoleten;
- če je otrok že krščen, naj ne obiskuje verouka;
- otrok naj ne bo nikjer sam z duhovnikom ali redovnikom;
- otrok naj ne obiskuje prireditev, ki jih organizira cerkev, kot npr. oratorij;
- otrok naj ne bo skavt;
- drugo, kar je v korist otroka in ga ščiti pred klerom.
Zelo pomembno pa je naslednje: Starši naj ne mislijo, da se njihovim otrokom cerkvena pedofilija ne more zgoditi.
Če starši vedo, da duhovniki spolno ali drugače zlorabljajo otroke, pa jih pošljejo k njim ali pa jih pustijo pri njih, so lahko celo sostorilci, vsaj v moralnem smislu.
Eden najpomembnejših ukrepov, ki jih lahko sprejmejo starši pa je, da izstopijo iz katoliške cerkve.[1] Če je nekdo član v neki organizaciji pa mu je znano, kakšna kriminalna dejanja počenja ta organizacija, pa še vedno vztraja v njej, pomeni, da se s tem kriminalom strinja.
_______________
[1] Več o izstopu iz katoliške cerkve je na https://www.izstop-iz-cerkve.eu/ (15.12.2019).