Vesna Škorc: »Prijel me je okrog pasu in me posadil na kolena. Odpel mi je zadrgo in svojo roko potisnil v moje hlače, z drugo roko me je prijemal za prsi.« Vesna Škorc je bila prva Joštova žrtev, ki si je upala javno spregovoriti o njegovih spolnih zlorabah, s čimer je sprožila plaz prijav. Župnik Jošt je dejal, da ga je Vesna Škorc obtožila spolnega napada kot profesionalna kurba. Verjetno je bilo ravno obratno, klerik Jošt je bil »profesionalni kurbir«, saj je bil obdolžen kar 16 spolnih napadov na osebe, mlajše od 15 let. Proti njemu je bil sprožen kazenski postopek, vendar sodbe ni dočakal, saj je med postopkom umrl. Proces na sodišču v Krškem je bil za javnost zaprt, vendar so v javnost prišla pričevanja oziroma zgodbe nekaterih njegovih žrtev. »Bilo je grozno. Začelo se je, ko sem imela vsega osem let. Ni se ustavil le pri otipavanju, tudi posilil me je. Govoril mi je, da ne smem nič povedati, češ da bi s tem storila greh. Pri spovedi me je spraševal, skozi katero okno bi ponoči lahko prišel k meni, da bi seksala. Doživljala sem hude travme, a si nisem nikomur upala povedati. Povsem mi je uničil otroštvo. Šele pri dvanajstih letih sem zmogla toliko moči, da sem prenehala obiskovati verouk. Ko sem lani zadevo končno zaupala krškemu župniku, je bil ta zgrožen in šokiran. Še pred razkritjem afere sem obiskala tudi škofa Franca Krambergerja ter mu razkrila svojo zgodbo, a se mi zdi, da je vse skupaj pometel pod preprogo,« je rekla ena izmed njih. Druga je rekla: »Nadlegoval me ni le v župnišču, temveč tudi v cerkvi. Pri spovedi je spraševal same neumnosti. Vse do dvanajstega leta sem trpela njegovo pohotnost in vsa doživetja, vso bolečino držala samo zase. Le enkrat sem v navalu besa in nemoči začela razbijati vse, kar mi je v veroučni učilnici prišlo pod roke. Po opravljeni birmi cerkvenega praga nisem več prestopila. Gorje tistemu, ki bi si kdaj upal dvigniti roko nad mojo hčerko.«

Ena izmed žrtev je o spolnih zlorabah Jošta še pred izbruhom škandala obvestila škofa Krambergerja, vendar ta ni ukrepal. Čeprav so po Artičah in okolici zgodbe o zlorabah otrok krožile že trideset let, torej od takrat, ko je tja prišel župnik Jošt, cerkev ni reagirala. Čeprav ima po besedah klerika dr. Sajeta, takratnega generalnega tajnika Slovenske škofovske konference, učinkovit pregled in nadzor nad delom duhovnikov in je torej morala vedeti, kaj dela župnik Jošt, ni ukrepala in zaščitila otrok. Lokalni cerkveni kleriki so se očitno držali navodil rimske kurije o molčečnosti. Koliko je še takšnih s strani cerkve prikritih primerov?

Po smrti klerika Jošta, ta je v začetku leta 2007 umrl zaradi možganske kapi, se je oglasil njegov zagovornik v kazenskem postopku, odvetnik Dular. Dejal je, da je župnik ta svet zapustil zagrenjen, “ker ni mogel razumeti človeške nizkotnosti in maščevalnosti”. Proces proti Joštu je bil po njegovem obremenjen s senzacionalizmom, iz tajne obravnave pa naj bi se prelevil v »javni linč kot podlago za odškodnine«. »Kdo je tisti, ki se bo opravičil Cerkvi, njenim duhovnikom, redovnicam in redovnikom ter njihovim vernikom,« je še dejal odvetnik Dular. Očitno je bil zagovornik Dular podaljšana roka cerkve, saj je krivdo zvalil na žrtve in javnost. To pa je znana obrambna cerkvena taktika. Ta pa seveda prihaja od cerkvenega boga, to je boga podzemlja.

Ali se je zagovornik Dular po pravnomočnosti odškodninske sodbe, potrjeni tudi s strani vrhovnega sodišča, opravičil za svoje besede, s katerimi je žrtve »obdolžil« napada na katoliško cerkev in pedofilskega župnika?