Profil katoliškega kleriškega pedofila

Himsan / Pixabay

Ker cerkev zelo dobro pozna razmere znotraj svoje duhovščine, pozna tudi profil pedofilskega klerika. Leta 2010 je tiskovni predstavnik škofovske konference dr. Saje, ki je vodil tudi cerkveno  skupino za reševanje primerov spolnih zlorab, v reviji Ognjišče (5/2010) profil katoliškega kleriškega pedofila opisal takole: »Pri spolni zlorabi je treba ločiti več faz. Zelo redko pride do neposredne spolne zlorabe takoj na začetku. Storilec najprej opravi t. i. test primernosti, s katerim preveri, ali je izbrana oseba primerna za žrtev ali ne. Če kandidat(ka) hitro prepozna storilčev namen in se odločno ter jasno upre, potem možnosti za nadaljnjo pripravo na zlorabo ni, sicer pa storilec žrtev omreži in osami, zlorabi njeno zaupanje, ji daje dvojna sporočila, s čimer jo zmede, ter jo čustveno tesno naveže nase. Ko je bodoča žrtev že dovolj zmedena, so pogoji za spolno zlorabo v pravem pomenu besede izpolnjeni. Poudariti je treba, da gre pri spolni zlorabi za nasilje nad otrokom (…), ki je načrtovano in v naprej temeljito premišljeno dejanje, ne pa nekaj, kar se zgodi mimogrede. Storilec zlorabi zaupanje žrtve in izkoristi svoj nadrejeni položaj. … Vsak storilec se najbolj boji razkritja njegovih dejanj, zato skrbno pazi, da se vsi stiki z žrtvijo odvijajo na skritem. Kdaj se zloraba začne, ve samo žrtev, storilec namreč običajno svoje vedenje, ki ga žrtev čuti kot nedovoljen poseg vase in svoje telo, minimalizira, relativizira in zanika, nemalokrat pa odgovornost za zlorabo preloži na žrtev. (…) Težava je v tem, da si storilec običajno izbere šibke žrtve, otroke in mladostnike iz deprivilegiranih okolij, kjer tesnega stika med starši in otroci ni oziroma so otroci prepuščeni samim sebi.«

Cerkev torej dobro pozna, kdo je potencialni pedofil v njenih vrstah in kje je največ možnosti, da se spolna zloraba zgodi. Kaj je v preteklosti naredila, da zlorab ne bi bilo? S premeščanjem duhovnikov je pedofilijo samo potrjevala in ji tako posredno dajala legitimiteto. Spolnih zlorab otrok ni preprečevala. Zakaj? Ali so spolne zlorabe otrok del sistema katoliške cerkve? Del njenega genetskega zapisa? Ki ga sestavljajo še drugi nasilni elementi, kot npr. podpiranje vojn, delovanje proti človekovim pravicam in demokraciji, bogatenje …

Če bi Jezus vedel za spolne zlorabe otrok, ali bi molčal? Bi premeščal duhovnike, če bi ti bili del njegovega “sistema”?

Print Friendly, PDF & Email

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Enter Captcha Here : *

Reload Image