Joseph Ratzinger, sedaj upokojeni papež Benedikt XVI., v času, ko je bil münchensko-freisinški nadškof (1977-1982) ni ukrepal v štirih primerih zlorabe otrok s strani duhovnikov in ni preprečil zlorab s strani klera, izhaja iz poročila nemške odvetniške družbe Westpfahl Spilker Wastl (skoraj 1900 strani). Ta je na zahtevo omenjene nadškofije analizirala obravnavo primerov zlorabe otrok v nadškofiji med letoma 1945 in 2019. V omenjenem obdobju je spolne zlorabe zagrešilo 173 duhovnikov in devet diakonov. Žrtev je bilo 497, večinoma dečkov in najstnikov. Poteka 42 državnih preiskav o teh dogodkih. Avtorji menijo, da je verjetno storilcev mnogo več. Jasno pa je tudi, da je tudi žrtve verjetno bistveno več.

Joseph Ratzinger je v svoji izjavi, ki jo je podal odvetniški družbi zanikal prikrivanje pedofilije. »Zaslužni papež, tako kot večkrat med svojim pontifikatom, izraža šok in sram zaradi zlorabe mladoletnih, ki so jih zagrešili kleriki,« je dejal papežev zasebni tajnik Georg Gänswein.

Katoliška skupina Wir sind Kirche je J. Ratzingerja pozvala, naj prevzame odgovornost za to, kar se je dogajalo, ko je vodil münchensko škofijo. »Ratzingerjevo priznanje, da je bil s svojimi dejanji ali pa nedelovanjem, vedenjem ali nevedenjem osebno in poklicno vpleten v trpljenje mnogih mladih, bi bilo zgled za mnoge druge škofe in odgovorne osebe,« pravijo. Dvomiti je, da bodo to dočakali. J. Ratzinger ne priznava krivde, on se smatra za boga, za svetega očeta.  Seveda je »bog«, toda podzemlja, je eden glavnih božanstev boga podzemlja, torej satana!

Tudi Vatikan se je odzval na poročilo in pravi, da čuti sram in obžalovanje zaradi zlorab mladoletnikov. Navadno leporečeje!

Poleg upokojenega papeža Benedikta poročilo bremeni še druge visoke cerkvene predstojnike, npr. kardinala Wettra, generalnega vikarja Gruberja … pa tudi sedanjega ordinarija škofije kardinala Marxa, sicer tesnega sodelavca papeža Frančiška, ki ga bremenita dva primera, ko ni primerno ukrepal. Ali bo sedaj papež Frančišek odstranil kardinala Marxa kot ordinarija in ga procesiral.

Sicer pa poročilo prikazuje sliko katoliške škofije, ki se še vedno ni pripravljena spremeniti in podpreti žrtev. Aktivnega pristopa k žrtvam ni, ostajajo zgolj želje po zaščiti cerkvene institucije. Ali je kdo mislil, da se bo cerkev spremenila? Volk dlako menja, nravi pa ne.